Od neproduktivnih sestankov do učinkovitih delavnic

Kaj je ključno za hitro, konstruktivno in produktivno delovanje v skupinah?

  • Jasno zastavljen namen in cilj. Dobro definiran cilj pogosto predstavlja že pol opravljene poti. Jasno izražen namen dela v skupini omogoča osredotočeno delo, ne glede na to ali se išče rešitve za nastale probleme in težave ali pa se išče nove zamisli za prebojne izdelke in storitve ali vpeljevanje inovativnih rešitev.
  • Motivacija za udeležbo. Kdorkoli je povabljen na delavnico ali kakšno drugo obliko srečanja mora biti dobro obveščen kaj se od njega pričakuje, kakšen bo njegov prispevek pri iskanju rešitev in idej. Udeleženec se mora zavedati velikega pomena njegovega prispevka za podjetje in tudi zanj osebno.
  • Pripravljenost za sodelovanje. Zavedanje, da je s skupnimi močmi mogoče doseči več je temelj sodelovanja in delovanja v skupini. Izražanje zanesljivosti, odgovornosti. Način spopadanja z izzivi in priložnostmi.
  • Sproščenost in medsebojno spoštovanje. Delo v skupinah je dejavno, kadar se udeleženci med seboj spoštujejo. Spoštovanje je prvi korak do sproščenega sodelovanja, podajanja misli, zamisli in rešitev brez strahu, da bo od kogarkoli v skupini zasmehovan ali kako drugače diskreditiran.
  • Usposobljen moderator. Vsakdo je lahko moderator, a le najboljši vedo, da morajo za vodenje delavnic in srečanj imeti znanja in sposobnosti, ki so povezana z vodenjem misli in razpravljanj. Ob tem pa mora biti ves čas tudi aktiven motivator. Njegova ključna vrlina je, da ne podaja lastnih zamisli, rešitev in predlogov.
  • Izbira najustreznejše metode. Vsaka metoda ima svoje zakonitosti. Izbira ustrezne, glede na postavljen cilj, je ključna za dobre končne rezultate.

Razlogi za prijavo zaposlenih na delavnico:

  • spoznavanje koristnosti uporabe tehnik pri skupinskem delu,
  • razumevanje pomena spoštovanja vseh, ki sodelujejo pri skupinskem delu,
  • ugotavljanje, da »več glav več ve« in več zmore v relativno kratkem času,
  • spoznavanje pomena interaktivnega dela in pozitivne miselnosti,
  • pridobitev znanja kako se vodi in moderira srečanja in delavnice,
  • premagovanje stereotipa, da je bolje biti tiho kot karkoli reči,
  • ustvarjanje zavedanja, da je vsak udeleženec zelo pomemben soustvarjalec zadanih ciljev.

Cilji praktično naravnanega srečanja:

  • spoznati zakaj in kdaj uporabljati določene tehnike,
  • kako formulirati problem oziroma cilj,
  • vedeti katere tehnike uporabljati za določen izziv,
  • spoznati pravilen način uporabe Viharjenja možganov (Brainstorming),
  • spoznati vlogo in naloge moderatorja,
  • se naučiti vrednotiti pridobljene rešitve oziroma ideje,
  • razumeti kdaj uporabljati Tablo zgodb in kdaj NST,
  • naučiti se postopkov Viharjenja možganov, Table zgodb in NST,
  • imeti praktične vaje, kjer bodo udeleženci sami odigrali vlogo moderatorja.

Vsebine srečanja

  • postavljanje jasnih ciljev srečanj in izbor udeležencev,
  • dobro definiranje problemov,
  • Viharjenje možganov – mati vseh tehnik za reševanje problemov in kreiranje novih idej,
  • Tabla zgodb in NST,
  • praktično delo z navedenimi tehnikami,
  • jaz moderator.

Trajanje srečanja

5 ur, vmes 2x odmor ali skladno z dogovorom
Primer srečanja: pričetek ob 9.00, prvi odmor ob 10.30 (15 min), drugi ob 12.30 (30 min), konec ob 14.00.